|
‘Oku ne kei lava pê ‘a e lue laló neongo ‘ene
toulekeleká
fa’u ‘e Manu Manuofetoa
‘OKU tâtaitaha ke kei ‘i ai ha kakai toulekeleka ‘i
Tonga ‘oku nau kei lava ‘a e me’a ko e luelalo.
Ko e ngaahi taimi kimu’á na’e malava pê kâ ‘i
he ngaahi ‘ahó ni kuo heka me’alele ‘a
e kakaí ‘o makatu’unga mei ai ‘a e ‘ikai
ke tokolahi ‘a e ‘iloa holo ‘a e kau toulekeleká.
Kaekehe
ko e fine’eiki mei he Sopu ‘o Taufá ko Ane Kisi
Hoko ‘okú ne lolotonga fakatôtôla’á ‘i
hono ta’u 85 pea hanga atu ki hono ta’u 86 ‘i Sune ‘o
e ta’u ní. Neongo kuo toulekeleka fau ‘a Ane kâ ‘okú ne
kei malava lelei pê ‘a e me’a ko e luelalo.
Makehe
mei he’ene kei fai ‘a e me’a ko e luelalo ‘okú ne
kei malava pê ‘a e feihaká pehê ki he lau folofola ‘o ‘ikai
faka’aonga’i ha matasio’ata. Ko e lau folofola ‘a e
fine’eikí ni ‘oku toki fakahoko pê ‘i he taimi ‘ahó ‘i
he taimi ni ‘o ‘ikai hangê ko e taimi kimu’á na’e
fakatou lava’i lelei pê ‘a e lau konga he ‘ahó mo
e po’ulí. ‘Ikai ko ia pê kâ ‘oku kei tôtôatu
mo’ene manatú ‘o ‘ikai ha me’a ‘e taha ‘e
ngalo ‘iate ia.
Na’e fai e ‘a’ahi ‘a e Nusipepá ni ki he fine’eikí ni
pea na’e ‘eke ki ai hono ta’ú pea ne talamai ko hono
ta’u 85 ‘eni. Na’e toe fehu’i ki ai pê ‘okú ne
manatu’i hono ‘aho fâ’ele’í pea na’á ne
mamali pê mo’ene pehê “’io, ko e ‘aho 4
Sune 1918”.
Na’e hokohoko atu ‘a e fepôtalanoa’aki mo e fine’eikí ni
pea ne hâ mei he’ene laú ko e ‘uhinga lahi ‘o ‘ene
kei mo’ui fuoloá tukukehe ange ‘a ‘ene tui fakalotú koe’ene
luelaló pea mo’ene ma’u ‘a e ngaahi me’atokoni
faka-tongá hangê ko e fo’i lesi, ika, manioke, kumala, ‘ufi
mo e ngaahi me’a tahí ‘o ‘ikai loko manako ki he ngaahi
me’akai mei mulí hangê ko e sipí mo e moá.
Kaekehe
ko e sio ‘a e tokolahi ki he fine’eikí ni te nau ‘ohovale
pê koehâ e ‘uhinga ‘oku kei lava ai ‘o luelalo. ‘Oku
tupu ‘eni mei he tu’unga faingatâ’ia fakasino ‘okú ne
tofanga ai ‘a ia ko hono tu’á ‘oku ‘ikai ke
kei hangatonu kâ ‘oku ‘alu punopunou pê.
Na’e ‘ikai pehê ke fa’ele’i hake pê ‘a
Ane ‘oku pehê hono sinó kâ ne toki hoko ha fakatamaki
ki ai ‘i he 1980 ‘o ‘ikai ai ke toe malava ke lue hangatonu. ‘I
he manatu ‘a Ane na’á ne pehê na’a nau ‘alu
ke fai ‘enau vau koka. Ko e taimi ‘eni ‘o e toho salioté.
Pea ko e lolotonga ‘enau malôlô he ‘osi ‘a e
vau koká ne lele ai e hoosí kae motu mai ‘a e salioté ‘o
tau hono tu’á ‘o fasi. Na’e fai hono faito’o
kâ na’e ‘ikai pê ke ola lelei.
Talu
mei he 1980 mo e fe’ao mai ‘a Ane mo e palopalema ki hono
tu’á ‘o a’u mai ki he ‘ahó ni pea neongo
iá na’e ‘ikai ko ha mea ia ke ne ta’ofi ai ‘a
e fine’eikí ni mei he’ene ‘alu pê fononga luelalo
ki ha feitu’u ‘oku fie ‘alu ki ai.
Kaekehe
na’e ‘osi ma’u husepaniti ‘a Ane kia Kisi Hoko ‘o
Folahá kâ na’á na nofo pê ‘i Sopu. Na’e ‘ikai
ke ‘i ai ha’a na fânau kâ ko’ena fânau
ohi pê. Na’e mâlôlô ‘a e husepaniti ‘o
Ané ‘i he ta’u 1991 pea na’e hokohoko mai ai pê ‘a
hono tokanga’i ‘e Ane ‘ena fânaú ‘a ia
ko e toko 4. Ko e tokotaha ‘i he toko 4 ko’ení kuo ‘osi
mali mo e fânau pea ko ia ‘oku nofo mo e fine’eikí ni.
Kaekehe
koe’uhi ko e tu’unga toulekeleka ‘oku ‘i ai ‘a
Ané na’e fai hono fehu’ia pê ‘okú ne
fiema’u ha’a ne saliote ke ne ngâue’aki pea na’á ne
pehê ‘oku ‘i ai pê ‘ene saliote “kâ ‘oku ‘ikai
keu ngâue’aki na’a mole ‘a e sino mâlohi mo mo’ui
lelei ‘oku ou ma’u ‘i he taimi ní”.
Ko
e me’a makehe na’e lave ki ai ‘a Ane lolotonga ‘a
e fepôtalanoa’aki mo iá na’á ne pehê kuo
kehe ‘aupito ‘a e ahó ni mei he taimi na’a nau tupu
hake ai. “Fu’u fakailifia ‘aupito ‘a e ‘ahó ni
mei ‘aneafi pea ‘i he’eku lau ‘a’akú ‘oku
tau ‘alu fakaholomui kitautolu ki he taimi ‘o e fakapo’ulí,” ko’ene
laú ia.
Na’á ne pehê ko e taimi koeé na’e toki ‘ilo
kovi pê ‘a e tamaikí kuo nau ‘i he laine ‘o
e ta’u tolungofulu ki he fângofulu kâ ‘i he ‘ahó ni
kuo kamata pê fakalielia ‘a e fânaú mei he lautohi
pule’angá. Na’á ne lave foki ki he teungá ‘one
pehê ai ne kei ta’ekofu pê ‘a fafine mo tangata pea
na’e ‘ikai fai ha hoha’a ia ki ai. Ko e ‘ahó ni
kuo faka’uhinga’i e me’a kotoa pea kuo aafe ngofua e kakai ‘o
e fonuá ki he me’a koe fakalielia.
Kaekehe
na’e fai hono fehu’ia kia Ane pê ‘oku ‘i
ai ha me’a ‘okú ne fiema’u ke tokoni’i ai ia,
pea na’á ne kalokalo pê fakataha mo e mokulukulu hono lo’imatá ‘one
pehê “’ikai ‘oku mole ke mama’o ha’a ku
fiema’u ha koloa pê ko ha pa’anga. Ko e me’a pê ‘e
taha ‘oku ou kole ki he Tamai Hevaní ke ‘oua na’á ne
lia’aki au kae hokohoko atu pê ‘ene tauhi aú”.
|