HomeNews ArchiveSports NewsSubscriptionsKele'a NewsImages

‘Oku ne kei lava pê ‘a e lue laló neongo ‘ene toulekeleká
fa’u ‘e Manu Manuofetoa

‘OKU tâtaitaha ke kei ‘i ai ha kakai toulekeleka ‘i Tonga ‘oku nau kei lava ‘a e me’a ko e luelalo. Ko e ngaahi taimi kimu’á na’e malava pê kâ ‘i he ngaahi ‘ahó ni kuo heka me’alele ‘a e kakaí ‘o makatu’unga mei ai ‘a e ‘ikai ke tokolahi ‘a e ‘iloa holo ‘a e kau toulekeleká.

Kaekehe ko e fine’eiki mei he Sopu ‘o Taufá ko Ane Kisi Hoko ‘okú ne lolotonga fakatôtôla’á ‘i hono ta’u 85 pea hanga atu ki hono ta’u 86 ‘i Sune ‘o e ta’u ní. Neongo kuo toulekeleka fau ‘a Ane kâ ‘okú ne kei malava lelei pê ‘a e me’a ko e luelalo.

Makehe mei he’ene kei fai ‘a e me’a ko e luelalo ‘okú ne kei malava pê ‘a e feihaká pehê ki he lau folofola ‘o ‘ikai faka’aonga’i ha matasio’ata. Ko e lau folofola ‘a e fine’eikí ni ‘oku toki fakahoko pê ‘i he taimi ‘ahó ‘i he taimi ni ‘o ‘ikai hangê ko e taimi kimu’á na’e fakatou lava’i lelei pê ‘a e lau konga he ‘ahó mo e po’ulí. ‘Ikai ko ia pê kâ ‘oku kei tôtôatu mo’ene manatú ‘o ‘ikai ha me’a ‘e taha ‘e ngalo ‘iate ia.

Na’e fai e ‘a’ahi ‘a e Nusipepá ni ki he fine’eikí ni pea na’e ‘eke ki ai hono ta’ú pea ne talamai ko hono ta’u 85 ‘eni. Na’e toe fehu’i ki ai pê ‘okú ne manatu’i hono ‘aho fâ’ele’í pea na’á ne mamali pê mo’ene pehê “’io, ko e ‘aho 4 Sune 1918”.

Na’e hokohoko atu ‘a e fepôtalanoa’aki mo e fine’eikí ni pea ne hâ mei he’ene laú ko e ‘uhinga lahi ‘o ‘ene kei mo’ui fuoloá tukukehe ange ‘a ‘ene tui fakalotú koe’ene luelaló pea mo’ene ma’u ‘a e ngaahi me’atokoni faka-tongá hangê ko e fo’i lesi, ika, manioke, kumala, ‘ufi mo e ngaahi me’a tahí ‘o ‘ikai loko manako ki he ngaahi me’akai mei mulí hangê ko e sipí mo e moá.

Kaekehe ko e sio ‘a e tokolahi ki he fine’eikí ni te nau ‘ohovale pê koehâ e ‘uhinga ‘oku kei lava ai ‘o luelalo. ‘Oku tupu ‘eni mei he tu’unga faingatâ’ia fakasino ‘okú ne tofanga ai ‘a ia ko hono tu’á ‘oku ‘ikai ke kei hangatonu kâ ‘oku ‘alu punopunou pê.

Na’e ‘ikai pehê ke fa’ele’i hake pê ‘a Ane ‘oku pehê hono sinó kâ ne toki hoko ha fakatamaki ki ai ‘i he 1980 ‘o ‘ikai ai ke toe malava ke lue hangatonu. ‘I he manatu ‘a Ane na’á ne pehê na’a nau ‘alu ke fai ‘enau vau koka. Ko e taimi ‘eni ‘o e toho salioté. Pea ko e lolotonga ‘enau malôlô he ‘osi ‘a e vau koká ne lele ai e hoosí kae motu mai ‘a e salioté ‘o tau hono tu’á ‘o fasi. Na’e fai hono faito’o kâ na’e ‘ikai pê ke ola lelei.

Talu mei he 1980 mo e fe’ao mai ‘a Ane mo e palopalema ki hono tu’á ‘o a’u mai ki he ‘ahó ni pea neongo iá na’e ‘ikai ko ha mea ia ke ne ta’ofi ai ‘a e fine’eikí ni mei he’ene ‘alu pê fononga luelalo ki ha feitu’u ‘oku fie ‘alu ki ai.

Kaekehe na’e ‘osi ma’u husepaniti ‘a Ane kia Kisi Hoko ‘o Folahá kâ na’á na nofo pê ‘i Sopu. Na’e ‘ikai ke ‘i ai ha’a na fânau kâ ko’ena fânau ohi pê. Na’e mâlôlô ‘a e husepaniti ‘o Ané ‘i he ta’u 1991 pea na’e hokohoko mai ai pê ‘a hono tokanga’i ‘e Ane ‘ena fânaú ‘a ia ko e toko 4. Ko e tokotaha ‘i he toko 4 ko’ení kuo ‘osi mali mo e fânau pea ko ia ‘oku nofo mo e fine’eikí ni.

Kaekehe koe’uhi ko e tu’unga toulekeleka ‘oku ‘i ai ‘a Ané na’e fai hono fehu’ia pê ‘okú ne fiema’u ha’a ne saliote ke ne ngâue’aki pea na’á ne pehê ‘oku ‘i ai pê ‘ene saliote “kâ ‘oku ‘ikai keu ngâue’aki na’a mole ‘a e sino mâlohi mo mo’ui lelei ‘oku ou ma’u ‘i he taimi ní”.

Ko e me’a makehe na’e lave ki ai ‘a Ane lolotonga ‘a e fepôtalanoa’aki mo iá na’á ne pehê kuo kehe ‘aupito ‘a e ahó ni mei he taimi na’a nau tupu hake ai. “Fu’u fakailifia ‘aupito ‘a e ‘ahó ni mei ‘aneafi pea ‘i he’eku lau ‘a’akú ‘oku tau ‘alu fakaholomui kitautolu ki he taimi ‘o e fakapo’ulí,” ko’ene laú ia.

Na’á ne pehê ko e taimi koeé na’e toki ‘ilo kovi pê ‘a e tamaikí kuo nau ‘i he laine ‘o e ta’u tolungofulu ki he fângofulu kâ ‘i he ‘ahó ni kuo kamata pê fakalielia ‘a e fânaú mei he lautohi pule’angá. Na’á ne lave foki ki he teungá ‘one pehê ai ne kei ta’ekofu pê ‘a fafine mo tangata pea na’e ‘ikai fai ha hoha’a ia ki ai. Ko e ‘ahó ni kuo faka’uhinga’i e me’a kotoa pea kuo aafe ngofua e kakai ‘o e fonuá ki he me’a koe fakalielia.

Kaekehe na’e fai hono fehu’ia kia Ane pê ‘oku ‘i ai ha me’a ‘okú ne fiema’u ke tokoni’i ai ia, pea na’á ne kalokalo pê fakataha mo e mokulukulu hono lo’imatá ‘one pehê “’ikai ‘oku mole ke mama’o ha’a ku fiema’u ha koloa pê ko ha pa’anga. Ko e me’a pê ‘e taha ‘oku ou kole ki he Tamai Hevaní ke ‘oua na’á ne lia’aki au kae hokohoko atu pê ‘ene tauhi aú”.

Sign up to get Planet Tonga news updates including notification when Taimi Tonga news summary page gets updated:
Your email:
Note: Click on the Subscribe button instead of pressing Enter if you encounter errors.


Home | News Archives | Sports News | Subscriptions | Images

Designed and Hosted by

Other News

- Ko e lelei´ mo e kovi´
Kolomu ‘a Kalafi Moala

- Fakatokanga mei he Amnesty International Kominiueli´ ki Tonga
fa’u ‘e Mâteni Tapueluelu

- Trolley fo‘ou ‘a mala‘e vakapuna
Fa’u ‘e Taina Kami Enoka

- Tâ ‘oku ‘i ai pê fiekaia ‘i Tonga
fa’u ‘e Manu Manuofetoa

- Lekooti mali ‘e 29 ‘i he Tu‘apulelulu´ ‘i Tonga
Fa’u ‘e Taina Kami Enoka

- Mamahi e kakai he ta‘etoka‘i nautolu ‘e he Tu‘i´ mo e Pule‘anga´
Fa’u ‘e Taina Kami Enoka

- Fiu kumi e fefine ka kuo mole e pa‘anga lahi
Fa’u ‘e ‘Ulu’alo Po’uhila

- ‘Asi ‘a ‘Akosita ‘i Hawkesbay
- Tohi ki he 'Etita
Lahi ‘etau lea, ‘Eseta

- Ngaue fakamisinale toko 7 ki Uganda
Fa’u ‘e ‘Ulu’alo Po’uhila

- Mei ‘osi kau ngâue Kalonikali fakafisi
Fa’u ‘e Taina Kami Enoka mo ‘Ulu’alo Po’uhila

- Faka‘ikai‘i ‘e he ‘Ateni Seniale ‘o Utah ‘a e faka‘ilo ‘a Lavulavu´
- Mate e talavou he vela
Fa’u ‘e Bruno Manu

- Pekia ‘a Faifekau Henele Puniani
Fa’u ‘e ‘Ulu’alo Po’uhila

- Ma‘u mo‘ui meí he tâ fefié
fa’u ‘e Manu Manuofetoa

- ‘Oku ne kei lava pê ‘a e lue laló neongo ‘ene toulekeleká
fa’u ‘e Manu Manuofetoa

- Fiema’u e liliu´
Kolomu ‘a Kalafi Moala

- ‘E ‘ave kau sôtia Tonga ki ‘Iulaaki
fa’u ‘e Mateni Tapueluelu

- Heka hake ‘a Clive Edwards ki he sea´
fa’u ‘e ‘Ulu’alo Po’uhila

- Tânaki ‘e he kau polisi´ Nusipepa Taimi´ mo e pa‘anga´
- Uesia ongo Niua he afaa´
fa’u ‘e Mateni Tapueluelu

- Fokotu‘u foomu 7 Kolisi ‘Apifo‘ou´
fa’u ‘e Mâteni Tapueluelu

- Fu‘u hokohoko e feinga pa‘anga´
Fa’u ‘e ‘Ulu’alo Po’uhila

- Fakaa‘ataa ‘a Faifekau Kepu Moa ‘e he ‘Atita´
Fa’u ‘e ‘Ulu’alo Po’uhila

- Toe foki ‘a Kepu ki he ngaue´ ‘i Fepueli
Fa’u ‘e ‘Ulu’alo Po’uhila

- Kau e Tonga he kau melemo ‘a Nu‘usila´
- Ngoto e vaka Tonga ‘i Algeria

All Rights Reserved 2003. http://www.planet-tonga.com/tongatimes