|
Tohi
ki he ‘Etita
Lahi ‘etau lea, ‘Eseta
Tangata’eiki,
‘Oku ou loto ke tu’u heni ke tala ki he fanau ‘a Talo Lakepa
Fulivai´, tuku ho’omou fieme’a he ‘e kei Lupepau’u
pe ‘a Lupepau’u ia “no matter what”. Te mou kei pakupaku
pe koe - Salamo, Temaleti Faka’osi, pea mo Toa; pea ki a ‘Eseta Fusitu’a,
feinga ke totongi ho’omou ‘uu mo’ua ki he kakai´, he ‘enau
fanga puaka na’e ‘omai ke fai’aki ‘a e fiehaa´,
kae si’i fiu kumi holo kimoutolu ‘e he kakai´ ke totongi ‘enau
fanga puaka´. Ko e tupunga ‘eku lea´, ko ‘eku ‘ita
ho’o tala te ke faka’ilo kimautolu he ‘oku mau fakamatala holo
e mali ‘a ‘Ulu mo Lupe.
‘Eseta, tuku aa ho’omou fie valeloi´ na’a mou ‘osi ‘ilo
pe feitama ‘a Lupe´, he na’e faka’ofa ‘a e ta’ahine´ he’ene
telefoni ange ki a Mata’i’ulua, ‘o ‘eke ange pe ‘e
fefee ‘a e ‘api´. Kaila mai ‘a Salamo ke tapuni e telefoni´ he
ko e mali´ ‘oku fai ‘apongipongi, pea ka pehee ke tuku pea
tuku. Faka’ofa e ki’i ta’ahine´ hono pehe’i´.
Ko e anga ia e talangata’a.
Ko
e me’a ia na’e tala ke tuku e holi´ he ko hono ‘ai´ e
kuo hanga ‘e he Lupe´ ‘o ‘ai ke mou fata e fu’u
fala mo e ‘api loi, ke mou nofo’aki ‘o pa ‘a ngangalu,
ho’omou fo’i pato´, ta’e’ilo kuo ‘ela ‘a
Lupe ia mo e fua´, pea mou toki ‘omi ‘a e famili ‘o
e Tu’i´ mo e Kuini´ ‘o ‘ela ko e tali ke fai ‘a
e ‘api´. Pea talolo ‘a e fanga tokoua ‘o e Kuini´ kae
fievaleloi pe ‘a ‘Eseta mo hono fanga tokoua´.
‘I he hoko ‘a e 2 hengihengi, kuo ui mai ki he fanga tokoua ‘o
e Kuini´ ke nau oo hake ‘o fe’iloaki, he kuo sio ‘i mamani ‘a
e ta’ahine´. Ta, koee kuo fuoloa ‘ene sio ‘ana ia ‘i
mamani.
Ko
e ha leva ‘a e me’a ‘a ‘Eseta na’e pelu he
pongipongi´ ‘o takai he fala´ pea teu e kainga´ mo
e fu’u ifi ‘a e kau polisi´, pea talolo mo e fu’u fanga
puaka ke fai ‘a e holo ki Palasi. Faka’ofa e Kuini´ mo e
Tu’i´ mo Tuita´ he talangata’a ‘a e ta’ahine´.
‘Eseta kapau ‘oku ke loi ‘i he anga fakafonua´, feefee
ho’o loi ki he kakai ‘o e fonua? Ko e me’a ia ‘oku ‘ai
ai ke mou ta’ofi e pepa´ ko e fakamatala atu ho’omou loi´,
pe ko e fai ke a’u ki fe ‘a e loi´. Te ke masiva pe koe ko
e lahi e lohiaki’i e kakai´, pea ‘oku ‘ikai pe ke ke
poto he ‘oku ke fu’u fiema’u ‘e koe kimautolu, pea kuo
poto ‘a e kakai´ kuo nau ‘alu ‘o kumi ha’anau mo’ui
he kuo ‘ikai ke toe ‘aonga ke nofo pe ‘o te’e ‘i
he kau ma’olunga´, ke nau nofo pe ‘o tali ‘a e katoanga´,
pea toho ai pe si’i kakai´ ‘o hangee ko e fu’u mali fakahisitolia ‘a ‘Eseta
na’e toki fai´.
Kuo
hanu e kakai´ he te’eki totongi e fu’u mo’ua he
ngaahi me’a na’e fai’aki e mali´. Maloo mo e poto ‘a ‘emau
matu’a´ ‘o ‘omai kimautolu ki muli ‘o mau nofo
fonua ai. Kapau na’a mou tokanga ke fakatotolo’i ‘a e pa’anga
mole ‘a Tonga´ kae tuku noa’i ‘a e pepa´ ia,
ka ‘oku ‘ikai ke mou kataki’i ‘a e ‘alu tonu
e fakamatala’i atu e faihala ‘a e kau taki ‘o e fonua´.
‘Oku laka ange ‘a e kau ngaue live-in ia heni ‘a e kau Tonga´ ho’omou
ako mata’itohi fakapiko.
Tu’a’ofa
atu,
Lahi-’etau-lea
USA.
|